INFORMACIJE
SOŠKA FRONTA

Fronta je potekala v letih 1915 - 1917 na bregovih reke Soče in se je oblikovala po vstopu Italije v prvo svetovno vojno, v maju leta 1915, na strani antantnih sil. Italija se je za ta korak odločila potem, ko so ji bile s tajnim »londonskim sporazumom« zagotovljene precejšnje ozemeljske pridobitve. V dveh letih je na 80 km dolgi fronti v enajstih italijanskih in eni avstro-ogrski ofenzivi izgubilo življenje nad milijon vojakov. Na severu je fronta segala na Bovško in je potekala z Rombona (2208 m) v dolino, mimo Ravelnika in Stržišča, prečila Sočo in se nato ob Slateniku in po grebenu Polovnika nadaljevala proti jugu. Prebivalce naselij v neposredni bližini so izselili v notranjost Avstro-Ogrske, domačini v dolinah Koritnice, Bavšice in Trente pa so preživljali vojno vihro kar na svojih domovih. Fronta je v tem hribovitem, težko prehodnem področju ostala vseskozi nespremenjena, pogosti, po številu udeležencev sicer manjši boji in neprestani naskoki na Rombon pa dokazujejo , da je šlo tudi v teh zakotnih krajih krvavo zares. Zadnja, dvanajsta in hkrati tudi edina avstro-ogrska ofenziva, znana tudi kot »čudež pri Kobaridu« se je odigrala prav na tem skrajno severnem odseku »Soške fronte«. Začela se je 24. oktobra 1917 s prodorom avstro-ogrske armade čez bovško polje do vasi Žaga in nato na močno utrjeni Stol (1668 m). Istočasno je divizija »Edelweiss« pregnala Italijane z Rombona in čez višave Kaninskega pogorja prodirala proti dolini Učje ter tako ščitila bok diviziji, ki je napredovala po dolini. Boji so hkrati potekali na odsekih Tolmin - Kobarid in skrbno načrtovana in pripravljena ofenziva se je zmagoslavno končala 28. oktobra s polomom italijanske armade, ki se je po hudih izgubah umaknila do reke Piave, globoko na italijansko ozemlje. To je pomenilo konec »Soške fronte«, v kateri so ognjeni krst doživele mnoge, kasneje znane osebnosti (Benito Mussolini, Erwin Rommel, Ernest Hemingway…). Na ta polpretekli čas spominjajo v naših krajih vojaška pokopališča, spomeniki in spominska obeležja, ostanki utrdb in bunkerjev, po hribih pa dobro ohranjene »mulatiere« (vojaške tovorne poti), kaverne, strelski jarki in ponekod deli celotne frontne linije.